domena galerije

Podaljšek domene. gallery spada v kategorijo uprizoritvene umetnosti. Njegova uporaba se lahko razširi in sledi drugim pragmatičnim težnjam v njegovi obliki. V program lahko vključi oblikovanje, arhitekturo, nakit in druge estetske predmete ter s tem zagotovi natančno storitev za družbene namene.

Večplastni izraz galerija, ki izhaja iz italijanskega galleria
izvira iz in se v kratki obliki nanaša na slikarsko galerijo ali trgovino z umetninami, je seveda del vsakdanjega življenja umetnikov, zbiralcev, umetnostnih zgodovinarjev, arhitektov in oblikovalcev, strastnih umetnikov, profesionalcev in amaterjev.
Če njeno zgodovino umestimo v družbeni kontekst, je galerija postala zatočišče, katerega zgodovina se začne v 19. stoletju z začetkom hitro rastoče industrializacije, v kateri kultura izgubi svojo hierarhijo. Umetnost je vse bolj izvzeta iz institucionalnega konteksta sodišča in države. Duhovne vrednote te epohalne prelomnice omogočijo delujoči buržoaziji, da spodbuja umetnost, ki postaja vse bolj zasebna. Ta ekonomičnost umetnosti zahteva
nove oblike predstavitve, distribucije in prodaje umetnosti. Galerija kot zasebno podjetje naj bi bila nujna.

Ta sprememba paradigme je točka, na kateri je nastanek galerij bistvenega pomena za umetnost.
Zaradi konkretizacije družbenih potreb in intenzivnega spreminjanja vsebin se galerijska dejavnost vse do danes nenehno spreminja v svojih oblikah.
Širitev in premik prisotnosti muzejev in umetniških galerij v svetovni splet, internet, zahteva v novem tisočletju ustrezno obliko njihove predstavitve, ki med drugim s ciljnimi ukrepi, kot je mednarodno razumljiva domenska končnica .gallery, zagotavlja njihovo čim večjo najdljivost.

Za ustvarjalca in lastnika galerije vstop v virtualni svet nikakor ne pomeni prekinitve stika z resničnim svetom, na katerega je vezana domenska končnica .gallery. Ponuja le možnost dodatnega dobička, ki jo lahko ponudi le prvovrstni naslov. Tej možnosti lahko sledijo platforme, ki spodbujajo umetniške projekte in mlade umetnike. Virtualni muzeji, fotografske in video galerije lahko s tem zaključkom okrepijo svoj progresivni obstoj.
Kulturnozgodovinski vidik .galerije živi iz notranjega vala, ki s svojim čustvenim pomenom omogoča razstavljavcem in gledalcem, da sodelujejo pri nadaljnjem razvoju sodobnega življenja.