...

HTML (Hypertext Markup Language)

HTML je jezik označevanja, ki se najpogosteje uporablja na internetu. Internetne strani posredujejo svojo vsebino v obliki HTML brskalniku, ki prebere in izvede sintakso. Poleg tega HTML vsebuje informacije o slogu, oblikovanju ali Optimizacija iskalnikov (SEO).

Zakaj HTML?

HTML (Hypertext Markup Language) je tako imenovani označevalni jezik, ki določa vsebino in obliko digitalnih dokumentov. Poleg jezika HTML obstajajo tudi drugi označevalni jeziki, kot sta XML ali Ajax. Jeziki za označevanje se nenehno razvijajo in posodabljajo na novejše različice. Leta 1992 se je pojavila prva različica HTML, potem ko je bil ta označevalni jezik predlagan že tri leta prej.

Pri uporabi interneta se uporabljajo različne izhodne naprave: zasloni nimajo enakih dimenzij, okno brskalnika pa lahko povečate ali pomanjšate. Kljub temu mora biti vsebina na spletni strani vedno prikazana tako, da jo je mogoče zlahka prepoznati. Zato ni smiselno popolnoma popravljati posameznih elementov strani. Pri tem ima HTML pomembno vlogo pri oblikovanju besedil ali razporeditvi slikovnih in video datotek na spletni strani.

Na splošno HTML posreduje med spletno stranjo in spletnim brskalnikom. Jezik vsebuje znake, posebne znake, oblikovanje, povezave, metapodatke in še veliko drugih informacij. Metapodatki so komponente HTML, ki jih v običajnem pogledu brskalnika ne vidite. Kljub temu so bistvenega pomena za delovanje Spletna stran koristne in prispevajo na primer k optimizaciji za iskalnike.

Osnovna struktura: Oklepaji HTML

HTML (kot številni jeziki za označevanje in programiranje) uporablja oklepaje za strukturiranje sintakse. Oklepaji v jeziku HTML se ravnajo po enakem načelu kot oklepaji v prejšnjem stavku: začetni oklepaj označuje začetek enote, končni oklepaj pa njen konec. V nasprotju z običajnimi ločili je v oklepajih HTML natančno določeno, kaj se zgodi z besedilom, ki je med njimi.

Če želite podčrtati del besedila, uporabite na primer sintakso "Text" (brez presledkov v oglatih oklepajih). Če je ta sintaksa na spletni strani, jo brskalnik lahko prebere in samodejno pretvori v podčrtano besedo.

Vendar se HTML ne uporablja samo za oblikovanje delov besedila na spletni strani. Namesto tega HTML organizira celoten dokument.

Glava in telo dokumenta HTML

Navidezni dokument na začetku brskalniku določi, kateri jezik označevanja uporablja. V HTML5 je to najprej izvedeno s specifikacijo "" in nato z oklepajem "" (tudi tukaj in v vseh naslednjih specifikacijah HTML: brez presledkov med oglatimi oklepaji). "" je oklepaj, ki se odpre in zapre šele na samem koncu dokumenta. Pomembno je, da določite pravilno opredelitev vrste dokumenta. Različice pred HTML5 namesto "" uporabljajo podrobnejšo opredelitev.

Temu sledi glava dokumenta s sintakso "". Glava HTML vsebuje metapodatke, naslov strani, skripte in druge komponente. Šele po vseh specifikacijah naslova se oklepaj glave HTML zaključi z "".

Šele nato napišite telo HTML, ki je označeno z "". Vsebina dokumenta je glavni del spletne strani. Zagotavlja prostor za besedila, Slike, video datotek in drugih elementov. Ko v sintakso vstavite vso želeno vsebino, zaprite telo HTML z oklepajem "".

Konec digitalnega dokumenta je oblikovan s sintakso "", ki označuje konec besedila HTML.

Pogosti elementi HTML

(sintaksa v vsakem primeru brez presledkov med oglatimi oklepaji ALI brez presledkov za "&"!)

- Naslov:
- krepko besedilo: tekst ali tekst
- Kurzivno besedilo: text ali text
- podčrtano besedilo: besedilo
- Povezava: Opis povezave
- Naslov 1. reda:

headline


- Naslov 2. reda: podrejeni naslov
- Odstavek:

To besedilo zapolnjuje celoten odstavek.

To je drugi odstavek.


- Pri znaku (@): & #64; ali & commat;
- Puščica v desno: & #8594; ali & rarr;
- Puščica v levo: & #8592; ali & larr;
- Puščica kaže navzgor: & #8593; ali & uarr;
- Puščica navzdol: & #8595; ali & darr
- Simbol srca: & #9829; ali & srca;

Aktualni članki

Splošno

Strežniki Supermicro in njihova pomembna vloga v podatkovnih centrih

Podatkovni centri so hrbtenica naše sodobne digitalne infrastrukture. Zaradi vedno večjega povpraševanja po računalniški moči, shranjevanju podatkov in omrežnih zmogljivostih so pod stalnim pritiskom, da postajajo vedno bolj učinkoviti.