Od 1. januarja 2015 so se temeljito spremenili nekateri pravni predpisi, kar vpliva na panogo e-trgovine. Upravljavci spletnih trgovin, ki ponujajo digitalne izdelke, kot so e-knjige, filmi in aplikacije, morajo prilagoditi cene in račune ter upoštevati nove zahteve glede DDV. Predpisi so povzročili velike spremembe v računovodstvu, oblikovanju cen in obračunavanju DDV. Predpisi še posebej vplivajo na mala podjetja in mednarodno dejavne trgovce z digitalnimi vsebinami.
Davek na dodano vrednost za digitalne vsebine
Od 1. januarja 2015 so se spremenili različni pravni predpisi. Te se nanašajo na obračunavanje DDV za digitalne izdelke. Upravljavci spletnih trgovin morajo ustrezno prilagoditi svoje račune in cene. Za digitalne vsebine, kot so e-knjige, aplikacije in filmi, je zdaj treba obračunati DDV. Pravni predpisi zadevajo le spletne trgovine in podjetja, ki digitalne vsebine prodajajo potrošnikom, tj. zasebnim strankam. Novi predpisi ne zajemajo digitalnih vsebin, ki se prodajajo podjetjem. Tudi spletnim trgovinam, ki samo pošiljajo blago, ne distribuirajo pa digitalne vsebine, ni treba skrbeti z vidika davčne zakonodaje. Področje uporabe uredb je omejeno na "elektronsko opravljene storitve". V skladu z zakonodajo EU so "elektronsko opravljene storitve" storitve, ki se opravljajo prek podatkovnega omrežja, vendar z minimalnim človeškim sodelovanjem. Tipični primeri digitalnih tržnikov so spletni gostitelji, storitve pretakanja, spletne zbirke podatkov, filmski in glasbeni portali ter prodajalci e-knjig in digitalnih fotografij. Področje zajema tudi spletne prodajne platforme. Storitve, ki se posredujejo prek interneta, so izključene. Osebe, ki internet uporabljajo zgolj kot "prenosni medij" za svoje storitve, ne spadajo na področje uporabe novih predpisov.
Temeljne spremembe
Novi predpisi o prometnem davku in davku na dodano vrednost veljajo za celotno Evropsko unijo. Vsi trgovci v EU morajo plačati DDV državi, iz katere prihaja kupec. Prodajni davek je na primer treba plačati v Italiji, če kupec živi tam, izdelke pa je kupil v Nemčiji. Enako seveda velja tudi v obratnem primeru. Številne spletne trgovine ali potrošniki ne poznajo razlike med DDV in prometnim davkom. Nič čudnega: ni ga. Oba izraza se nanašata na isti davek. V pogovornem jeziku vedno pomenita isto stvar. S pravnega vidika je ustreznejši izraz "prometni davek", saj se zakon imenuje "zakon o prometnem davku". Na ravni EU je izraz "davek na dodano vrednost" ustreznejši, saj v EU velja "Direktiva o sistemu davka na dodano vrednost", ki je podlaga za nemški zakon o davku na dodano vrednost. Zaradi pravnih sprememb se morajo trgovci z digitalnimi vsebinami ravnati v skladu z davčnimi predpisi nacionalnih držav v EU. V praksi je mogoče spremembe davčne zakonodaje precej enostavno izvesti. Spletni trgovci lahko obrazec za napoved DDV izpolnijo na davčnem uradu. Ta vnaprejšnji obračun DDV posreduje neposredno pristojnim davčnim uradom v državah članicah. Zanimivo je, da spletni trgovec davek od prometa plača le davčnemu uradu v Nemčiji. Vendar mora sam navesti, katera davčna stopnja zanj velja v drugih državah EU. Pametni spletni trgovci se morajo natančno seznaniti z zahtevami posameznih držav. Nacionalna zakonodaja posameznih držav članic lahko nudi precejšnje davčne olajšave.
Posebnosti novih predpisov
Distributerji digitalnih vsebin morajo skrbno preučiti nove predpise. Veljajo nekatere posebne funkcije: V primeru neplačila ali nepravilnega plačila DDV je treba pričakovati visoke kazni. S teoretičnega vidika je mogoče, da za spletne trgovce z digitalnimi vsebinami velja obveznost poročanja v več državah članicah EU. V primeru napačnega, nepravilnega ali prepoznega poročanja se uporabljajo pravila nacionalne davčne zakonodaje. V številnih državah so kazni veliko strožje. V določenih okoliščinah lahko spletni trgovci zaradi pomanjkljivih informacij ravnajo napačno, kar lahko privede do visokih glob. Preko tako imenovane upravne pomoči lahko nemški organi izterjajo davčne dolgove, ki so nastali v državah EU. Novi davčni predpisi imajo poseben vpliv na male podjetnike. V Nemčiji jim ni treba plačati prometnega davka, če zaslužijo največ 17.500 evrov. Vendar se uredba o malih podjetjih uporablja le v Nemčiji in ne v celotni Evropski uniji. O tem je odločilo Sodišče Evropskih skupnosti v prelomni sodbi. Zato nekateri mali podjetniki svojih digitalnih vsebin ne distribuirajo več v tujino. V nasprotnem primeru bi morali plačati DDV in uporabiti zapleten postopek za plačilo DDV. Od 1. januarja 2015 morajo upravljavci portalov ali trgovin z aplikacijami prijaviti in plačati DDV za vso prodajo potrošnikom. Če delujete zgolj kot posrednik, to ne preprečuje tega. Zato je treba vse pogodbe, račune in zasnove portalov izbrati zelo skrbno. Upravljavci portalov, ki posredujejo digitalne vsebine iz tretjih držav, se morajo zato skrbno informirati.
Cene na spletnih straneh
Novi davčni predpisi prinašajo številne spremembe. Ker se prometni davek v državah članicah EU obračunava različno, je treba spremeniti ustrezne Spletna stran navesti je treba nacionalne davčne stopnje. V EU je obvezno navajanje cen za končne potrošnike z DDV. Ločeno navajanje cene in DDV ni dovoljeno. Zlasti izjave, kot je "cena z DDV", so prepovedane in se lahko kaznujejo z opozorili ali kaznimi. Zato morajo biti končne cene vedno prilagojene kupcem iz zadevnih držav članic EU. Problem, ki ga je treba rešiti, je dinamični prikaz ustreznih stopenj DDV. Najbolje bi bilo, če bi spletno prisotnost prilagodili programerji. Problematično je dejstvo, da jezikovne nastavitve ali naslovi IP ne more zanesljivo ugotoviti, iz katere države prihaja stranka. Možno bi bilo navesti enotno ceno, ki vključuje prometni davek. Zaradi različnih davčnih stopenj v posameznih državah pa bi to povzročilo različne dobičke - odvisno od države. Veliko več časa vzame usposabljanje računovodskega oddelka. Slednji morajo v svoje izračune vključiti različne stopnje prometnega davka, kar povečuje delovno obremenitev. Seveda je treba davke v vsakem primeru pravilno predložiti in plačati. Nekatere države, na primer Italija, zahtevajo, da se pri obračunavanju DDV potrošniškim računom priloži zasebna davčna številka. Novi pravni predpisi so povzročili nezadovoljstvo številnih upravljavcev trgovin. Navidezno majhne spremembe izjemno močno vplivajo na male podjetnike in trgovce z digitalnimi vsebinami na mednarodni ravni ter predstavljajo večplastne izzive za njihove informacijske strukture. Delovna obremenitev in Stroški so tako visoke, da so se manjši upravljavci trgovin odločili omejiti svoje poslovanje. To je bilo storjeno zaradi izogibanja morebitnim kaznim zaradi nepravilno izvedenih poravnav.
