POP3 se uporablja za prenos e-pošte. To je tretja različica poštnega protokola. S programom za pošto, ki podpira POP3, lahko prevzamete pošto iz strežnika. Odvisno od nastavitve se poštna sporočila izbrišejo po prevzemu v strežniku in se nato shranijo le v vaši končni napravi (računalnik, tablični računalnik, pametni telefon ali podobno). Pošto praktično vzamete iz poštnega predala v strežniku vhodne pošte, ki jo začasno shrani za vas, dokler je ne prevzamete, tako kot vzamete klasično pismo iz poštnega predala. Protokol prenosa pošte POP3, tako imenovani protokol ASCII, je podrobno opisan v mednarodno veljavnem pravilu RFC 1939 in običajno uporablja vrata 110 ali, v šifriranem primeru, 995, ki jih je morda treba omogočiti v pravilih požarnega zidu.
Zgodovinski razvoj
Poštni protokol je bil najprej razvit za področje Unix, zdaj pa ga je mogoče uporabljati v skoraj vseh operacijskih sistemih, če je na njih nameščena ustrezna programska oprema za pošto. POP3 se uporablja že od leta 1988 in se stalno, večinoma v manjši meri, prilagaja trenutnemu razvoju računalniške in internetne tehnologije. Program POP1 je bil razvit že leta 1984, leto pozneje pa ga je nadomestil program POP2. POP4, ki naj bi v primerjavi s POP3 podpiral dodatne funkcije, se še ni uveljavil. Namesto tega je s POP3S zdaj mogoče prenašati uporabniške podatke v šifrirani obliki. Za preprosto in jasno navedeno pridobivanje pošte boste še vedno lahko uporabljali protokola POP3 ali POP3S, ki sta tako ali tako prednastavljena v večini trenutnih poštnih odjemalcev, prek varne povezave SSL (ali TSL).
Postopek pridobivanja pošte
Po vzpostavitvi povezave s strežnikom je za ustrezno iskanje e-pošte, prejete na strežniku, potrebna avtentikacija. Uporabniško ime je shranjeno v poštnem programu. Geslo je mogoče tudi shraniti, vendar je treba zaradi varnostnih razlogov v nastavitvah dogovoriti poizvedbo. Nato se zahteva geslo. Ti podatki za prijavo se zdaj prenesejo v strežnik. Ta nato začne dejansko pošiljanje vaših e-poštnih sporočil eno za drugim. Ko je prenesena vsa pošta, ki je navedena v strežniku, strežnik običajno izvede ukaz za brisanje. Izjema: Odjemalski program ste nastavili tako, da že prejeta sporočila pusti na strežniku. Vendar ta izjema deluje le, če vaš ponudnik e-pošte dovoljuje in zagotavlja posebno razširitev, ki v resnici ne sodi v POP3. Po pridobitvi se povezava med strežnikom in odjemalcem prekine.
prednosti in slabosti
Ena od prednosti je, da vam ni treba biti stalno na spletu, temveč le v času, ko je pošta ponovno prejeta. Vendar ni sinhronizacije med več odjemalskimi napravami, kar je pomanjkljivost. To pomeni, da na vsakem terminalu nimate samodejno enakega trenutnega stanja e-pošte. POP3 praktično opravlja le postopke izpisovanja, pobiranja in brisanja pošte. Če želite več funkcionalnosti, je priporočljivo uporabiti drug poštni protokol, kot je IMAP ki jih je treba izbrati. V primeru preprostega protokola POP3 se nekateri uporabniški podatki prenašajo v obliki navadnega besedila. POP3S je nekoliko varnejši.
Nastavitev protokola POP3 v poštnem programu
Predpogoj za pridobivanje e-pošte prek protokola POP3 so pravilne nastavitve v odjemalčevem poštnem programu. Odvisno od operacijskega sistema in programske opreme za pošto so lahko bolj ali manj obsežni. Vendar so osnovne funkcije v vseh poštnih odjemalcih enake. Najprej kot način prenosa izberite POP3. Najprej potrebujete poštni naslov, ki ste ga predhodno registrirali pri ponudniku poštnih storitev. Uporabniško ime in ustrezno geslo. Poleg tega je ime ali Naslov IP strežnika za dohodno pošto. Večina sodobnih poštnih programov po vnosu poštnega naslova sama poišče odgovorni strežnik. V nasprotnem primeru lahko zahtevano ime strežnika najdete na straneh za podporo ponudnika e-pošte. V nekaterih poštnih programih je mogoče s tem programom nastaviti tudi nov poštni naslov. Kot protiutež POP3 še vedno potrebujete strežnik za odhodno pošto, ki lahko običajno pošilja pošto prek protokola SMTP (Simple Mail Transfer Protocol) ali v zadnjem času pogosto prek protokola ESMTP (Extended Simple Mail Transfer Protocol). Ponudniki pogosto uporabljajo isti strežnik kot za odhodno pošto. V vsakem primeru boste ime odgovornega strežnika našli na istem mestu kot ime strežnika POP3. Večina poštnih odjemalcev samodejno nastavi potrebna vhodna in izhodna vrata. Po potrebi so navedeni tudi na straneh podpore ponudnika.
