prepoved domene Domena

.no opisuje domensko končnico skandinavske države Norveške, ki je specifična za to državo.

Norveška domenska končnica, imenovana tudi Top-Level-Domain (TLD), obstaja od leta 1983, do leta 1987 pa jo je upravljalo podjetje Norwegian Communications Company. Od 17. marca 1987 je za registracijo in upravljanje norveških domen odgovorno norveško podjetje UNINETT NORID AS.
Organ za podeljevanje akreditacij Norid je znan po tem, da iz svoje podatkovne zbirke dosledno briše naslove podjetij, ki ne obstajajo več, in jih tako ponovno daje na voljo zainteresiranim strankam.

Področje je na splošno sestavljeno iz treh delov:
- Domena tretje ravni,
- domeno druge ravni in
- domeno na ravni pesti.

Domena prve ravni se uporablja za identifikacijo države, organizacije ali namena internetnega naslova. V tem primeru domena .no označuje vrhnjo domeno države (ccTLD) za Norveško.
Zato je to domensko končnico smiselno uporabljati predvsem za primere, povezane z Norveško.

Do leta 2014 so lahko domeno zase zahtevala le podjetja in druge organizacije. Od julija 2014 pa lahko domeno s končnico .no pridobijo tudi zasebniki. Organizacije imajo lahko v lasti do 100 različnih domenskih imen s končnico .no, zasebniki pa le do 5. Zasebniki pa jih lahko imajo v lasti le do 5.

Do leta 1995 je število registriranih domen na Norveškem preseglo številko 1000. Danes je registriranih že 801497 domen s končnico .no.

Nekatere domenske končnice že dolgo veljajo za skrivni nasvet za SEO. Pravzaprav TDL nima neposrednega vpliva na uvrstitev spletnega mesta. Pri geografskem usmerjanju pa so TDL za posamezne države za Google pomembne informacije. Tako se na Norveškem domena s končnico .no uvršča bolje kot istoimenska domena s katero koli drugo končnico.

Zato je pred nakupom domene smiselno razmisliti, kje živi ciljna skupina, ki ji je domena namenjena. Če je ciljna skupina večinoma v Skandinaviji, jo boste uspešneje dosegli z norveško razširitvijo. Če pa želite doseči mednarodno občinstvo, se odločite za končnico, kot je .com.