Noben oblak ni enak. Na spletni strani računalništvo v oblaku obstajajo različni modeli. Javni oblaki, zasebni oblaki, hibridni oblaki in skupnostni oblaki se razlikujejo glede na to, od koga prihajajo storitve, kako so organizirane in kateri ciljni skupini so namenjene.
Eden za vse: javni oblak
Javni oblak, znan tudi kot javni oblak, je prosto dostopen in na voljo širši javnosti s strani ponudnika prek omrežja. Ustrezni ponudniki, ki so tu znani predvsem kot ponudniki, kot so Amazon, Google ali Microsoftzagotavljajo infrastrukturo svojega oblaka. Dostop uporabnikov prek interneta je običajno brez posebnih omejitev. V primeru javnega oblaka uporabnik nima vpogleda ali nadzora nad tem, kje natančno in kako ponudnik deluje. Pomembno je tudi vedeti, da vsi uporabniki javnega oblaka dostopajo do istega sklada infrastrukture. Konfiguracija ter zagotovljena varnost in različice, ki so uporabniku na voljo v oblaku, so omejene na najnujnejše.
V zameno imajo uporabniki javnega oblaka koristi od množičnega poslovanja. Razlog za to je, da zadevni ponudnik svoje finančne stroške za infrastrukturo prenese na veliko število uporabnikov. Vsak posameznik plača nizke stroške po načelu "plačaj po potrebi". Zaradi skoraj neomejenega števila strežnikov so javni oblaki tudi izjemno zanesljivi. Če ena komponenta odpove, lahko ustrezni oblak v zelo kratkem času dostopa do drugih komponent.
Zaprta družba: zasebni oblaki
Zasebni oblaki so storitve, ki jih upravljajo in organizirajo podjetja ali organizacije same. Podjetja, organi ali ustanove se pogosto odločajo za te zasebne oblake zaradi varstva podatkov ali zaradi varnosti svoje informacijske tehnologije, do katere dostopajo izključno lastni zaposleni. Pooblaščeni uporabniki so lahko tudi stranke, poslovni partnerji ali dobavitelji. Oblikovanje in gostovanje zasebnih oblakov lahko opravite interno. V tem primeru se informacijska tehnologija nahaja v lastni organizaciji in je dostopna prek notranjega omrežja, intraneta. Možno je tudi zunanje gostovanje. Zunanji oblaki, ki jih gosti specializirana tretja oseba, so prav tako ekskluzivni kot notranji zasebni oblaki in tako zagotavljajo varnost, ki je javni oblaki nimajo. Po drugi strani pa so stroški zasebnih oblakov višji. Ponudniki zunanjega gostovanja so specializirana podjetja in vse pogosteje tudi telekomunikacijska podjetja.
Mešanica: hibridni oblaki
Če združimo javne in zasebne oblake, govorimo o hibridnih oblakih. V tej hibridni obliki lahko nekatere storitve po eni strani potekajo na internetu pri javnih ponudnikih, druge aplikacije pa zaradi varstva podatkov ostanejo v podjetju. Pri tem je izziv ločiti poslovne procese na tiste, ki so kritični, in tiste, ki niso kritični z vidika varstva podatkov. Poleg prilagodljive uporabe vseh virov sta prednosti hibridnega oblaka tudi dobra skalabilnost in nižji stroški v primerjavi s povsem zasebnim oblakom. Vendar je upravljanje oblaka povezano z večjim naporom. Obstaja tudi tveganje, da Podatki da se znajdete v napačnem oblaku, je večja. Poleg tega je pri hibridnem oblaku potrebno več administracije.
Dobro za projekte: Oblak Skupnosti
Oblaki skupnosti so poseben primer. Pri tem konceptu se organizacije ali podjetja v panogi med seboj povežejo prek svojih zasebnih oblakov in tvorijo oblak. Vsi člani skupnosti imajo dostop do tega oblaka skupnosti. Ti oblaki so idealni, kadar imajo organizacije ali podjetja podobne ali enake naloge, za katere želijo uporabljati skupno infrastrukturo. Uporabnike povezujejo enake zahteve, na primer skladnost s posebnimi varnostnimi specifikacijami ali zakonskimi predpisi, na primer glede varnosti in varstva podatkov. Oblaki skupnosti pogosto niso omejeni na zagotavljanje infrastrukture in storitev, temveč so pogosto tesno povezani s poslovnimi procesi uporabnikov.
