Ruby je objektno usmerjen programski jezik, ki se je pojavil leta 1995, od leta 2000 pa ima angleško dokumentacijo. V skladu s tako imenovano račjo vrsto programiranja so metode objekta v ospredju. V primerjavi z drugimi programskimi jeziki ima razred objekta v Rubyju podrejeno vlogo.
Rubyjevi prvi koraki v svetu računalništva
Programski jezik Ruby se je pojavil leta 1995, od leta 1993 pa ga je razvijal računalničar Yukihiro Matsumoto. Ruby je neodvisen od operacijskega sistema (neodvisen od platforme), vendar je prvotno obstajal izključno v japonščini.
Na Japonskem je programski jezik našel veliko naklonjenost in je zmagal v boju s številnimi konkurenti. Sčasoma so se pojavile implementacije, kot so JRuby, Rubinius in CRuby (YARV), od katerih je CRuby na splošno najbolj razširjen - vendar se njegova uporaba v Evropi zaradi jezikovne ovire sprva ni razširila. Šele pet let po pojavu Rubyja so se našli zainteresirani uporabniki zunaj Japonske, saj je bila dodana dokumentacija programskega jezika v angleščini. Iz tega so nastali nadaljnji priročniki in referenčna dela za Ruby.
Čeprav je bil Ruby razvit z namenom intuitivne uporabe, je bila dodatna literatura potrebna. Če želite Ruby obravnavati podrobneje, so vam v veliko pomoč ustrezne publikacije. Poleg tega lahko zdaj na spletu najdete številna navodila, v katerih je korak za korakom razloženo, kako uporabljati ta programski jezik.
Yukihiro Matsumoto je izjavil, da ga je k razvoju lastnega programskega jezika spodbudilo dejstvo, da ni bil zadovoljen z možnostmi, ki jih je imel na voljo do takrat. Zato so ga v dveletni razvojni fazi Rubyja vodile predvsem lastne zamisli in interesi na področju računalništva. Ruby je večinoma objektno usmerjen, vendar programski jezik vključuje tudi druge možnosti.
Ime Ruby se nanaša na drug programski jezik, ki je prav tako poimenovan po dragocenem dragulju: Perl. Toda tudi JavaScript, Python in drugi znani programski jeziki so vplivali na Yukihiro Matsumoto pri njegovem delu.
Pogoji
Sistem paketov Ruby se imenuje RubyGems in upravlja različne programe.
Za delo z Rubyjem potrebujete ustrezno delovno okolje. Okolje zagotavlja tolmač ukazne vrstice (CLI), ki je prilagojen ustreznemu programskemu jeziku. Skupaj s tolmačem za Ruby dobite Interaktivni Ruby ali krajše irb. Namen programa irb je omogočiti vam, da preizkusite program, ki ste ga napisali. Uporabite ga s pomočjo ukaza "irb(main)".
RDoc je orodje za dokumentiranje programske opreme. Ena njegovih najpomembnejših nalog je opis izvorne kode programa. V povezavi z RDoc je treba omeniti tudi Ruby Index (ri): To orodje vam pomaga pri Podatkovna zbirka ki ga ustvari RDoc.
Do RubyGems ("gem") in Ruby Index ("ri") lahko dostopate prek ukazne vrstice z ustreznimi ukazi.
Sintaksa Rubyja: nekaj primerov
V jeziku Ruby je mogoča uporaba blokov. Z njimi lahko na primer nadomestite zanke For. Takšen blok lahko pokličete tudi večkrat. Program nato ponovi odsek ali blok tolikokrat, kot ste določili - na primer petkrat za element "5.times". Operacija, ki jo mora program izvesti, je zapisana v dveh oglatih oklepajih.
Tako kot v drugih programskih jezikih je tudi v Rubyju potrebna deklaracija postopkov. Običajno je to na začetku programa. Za začetek deklaracije uporabite znani ukaz "def", za njen zaključek pa nastavite ukaz "end".
Ruby sledi načelu račjega tipiziranja, ki temelji na pregovoru Jamesa Whitcomba Rileyja: "Če vidim ptico, ki hodi kot raca, plava kot raca in kikirika kot raca, ji rečem raca." Namen tipiziranja rac je narediti programiranje bolj prilagodljivo. V nemščini je ta koncept znan tudi kot Ententest. Postopek ni omejen na Ruby, temveč ga lahko najdete tudi v PHP in aplikacija Python.
Konec ukaza v Rubyju lahko označite s podpičjem - ali pa preprosto zapišete prekinitev vrstice (brez podpičja).
