Visoka stopnja anonimnosti temnega spleta, ki je dostopen prek običajnih strežnikov in gostovanje v oblaku deluje, vendar le prek Vrata je mogoče doseči, ščiti ljudi v diktaturah pred preganjanjem in cenzuro. Hkrati pa temni splet uporabljajo tudi kriminalci, na primer za trgovanje z drogami in orožjem ter izmenjavo otroške pornografije.
Študija univerze Virginia Tech, objavljena v reviji PNAS je zdaj raziskala, katera uporaba temnega spleta prevladuje.
Varovalna vozlišča v omrežju Tor, ki delujejo
Za analizo podatkovnega prometa so raziskovalci od decembra 2018 do avgusta 2019 upravljali en odstotek varovalnih vozlišč (vstopnih vozlišč) omrežja Tor. Tako so lahko zabeležili, ali se je omrežje uporabljalo le za anonimno uporabo interneta ali pa so bile prek njega dostopne tudi "čebulne" ali skrite storitve (skrite strani).
Zaradi anonimnosti omrežja Onion znanstveniki niso mogli spremljati, katere vsebine so uporabniki omrežja Tor iskali na temnem spletu in v "običajnem" delu interneta. Tudi naslovi IP uporabnikov so bili shranjeni le delno, da je bilo mogoče ugotoviti, iz katere države je bila poslana posamezna zahteva.
Vsebina temnega spleta se skorajda ne uporablja
Ekstrapolirani podatki iz študije kažejo, da omrežje Tor vsak dan uporablja od dva do 2,5 milijona ljudi. Velik del teh uporabnikov uporablja Tor le za anonimen dostop do običajnega interneta, ne dostopajo pa do vsebin temnega spleta.
Študija tako zavrača pogosto domnevo, da omrežje Tor uporabljajo predvsem kriminalci.
Uporaba Tor je odvisna od oblike vlade
Analiza kaže tudi, da se vrsta uporabe Tor med posameznimi državami precej razlikuje. Ljudje v politično nesvobodnih državah za anonimni dostop do običajnega interneta pogosteje uporabljajo Tor. V Alžiriji, Rusiji, na Kitajskem in v drugih državah z državno cenzuro je delež dostopa do temnega spleta le 4,8 odstotka. V državah z liberalnimi sistemi in svobodo izražanja pa je 7,8 odstotka vseh dostopov prek Tora namenjenih vsebinam temnega spleta.
Študija dokazuje etično-pravno dilemo temnega spleta
Raziskovalci trdijo, da študija potrjuje etično-pravne dileme temnega spleta. Zato je treba v družbi razpravljati o tem, ali in do katere mere so slabosti kriminalne uporabe večje od prednosti anonimne uporabe interneta. To je še posebej problematično, ker je treba v izračun stroškov in koristi vključiti tudi druge države z bistveno drugačnimi političnimi razmerami.
Nekatere države, vključno z Nemčijo, načrtujejo posebne zakone kot odziv na kriminalno uporabo temnega spleta, zlasti na področju Boj proti kriminalnim tržnicam bi morala pomagati. Vendar Nemčija ne želi popolnoma prepovedati dostopa do omrežja Tor.