Če zaradi odpovedi strežnika ne uspe vzpostaviti Spletna stranponudnik spletnega gostovanja mora plačati odškodnino, če ni ustvaril varnostnih kopij ali ni izvajal varnostnih kopij. Višina odškodnine je odvisna od "starosti" spletnega mesta.
V sodbi z dne 22. julija 2014 (zadeva št. 22 O 102/12) je deželno sodišče v Duisburgu spletnim gostiteljem naložilo odgovornost. Ustvariti morajo varnostne kopije spletnih mest, ki jih upravljajo, tudi če to ni bilo izrecno dogovorjeno.
Primer
Tožnik je leta 2006 izdelal spletno stran za več kot 5.000 EUR. Sredi leta 2011 je naročila sedanjo toženo stranko s spletnim gostovanjem in zanj plačevala 24 evrov na mesec. Tožena stranka je naročila podizvajalca. Sredi leta 2012 je prišlo do okvare strežnika podizvajalca, zaradi česar spletno mesto tožnika ni več delovalo. Tožnik je od tožene stranke zahteval, naj obnovi zemljišče. Tožena stranka je navedla, da si prizadeva za ponovno vzpostavitev spletnega mesta. Podatki Na rezultat je bilo treba počakati. Dejansko spletnega mesta ni bilo mogoče ponovno aktivirati, ker ni bila ustvarjena nobena varnostna kopija, zato podatkov ni bilo mogoče obnoviti.
Tožnik je v tem videl kršitev dolžne skrbnosti s strani svojega pogodbenega partnerja in ga tožil za več kot 8000 EUR odškodnine, od tega približno 5500 EUR za izdelavo nove spletne strani in 500 EUR mesečnega nadomestila za izgubo uporabe.
Tožena stranka je zahtevala zavrnitev tožbe z utemeljitvijo, da pogodba o gostovanju ne vsebuje obveznosti ustvarjanja varnostnih kopij ali ustreznih varnostnih kopij. Poleg tega so bili v prostorih tožene stranke še vedno na voljo nekateri podatki s stare spletne strani, kar bi lahko zmanjšalo napor, potreben za vzpostavitev nove spletne strani. Tožnik se o tem ni pozanimal, zato je kršil svojo dolžnost zmanjšanja škode.
Varnostno kopiranje podatkov kot sekundarna pogodbena obveznost
Deželno sodišče v Duisburgu je razsodilo v korist tožnika. Stranki sta sklenili tako imenovano pogodbo med gostiteljem in ponudnikom. To je imelo vidik storitev, najema in pogodbe o delu. Varnost uporabljenih podatkov je bila za uporabnika zelo pomembna. Zato je bila sekundarna obveznost spletnega gostitelja, da sprejme potrebne ukrepe za zaščito podatkov, kar je bilo mogoče storiti z varnostnimi kopijami ali varnostnimi kopijami. V zvezi s tem je bil gostitelj dolžan vzdrževati in skrbeti. Zato ni bilo potrebe po izrecnem dogovoru o varnostni kopiji podatkov. Toženo podjetje je moralo prevzeti tudi odgovornost za napako svojega podizvajalca, pri katerem je prišlo do okvare strežnika.
Poleg tega je tožnik konkretno opredelil svojo škodo. Obveznost zmanjšanja škode ni bila kršena, saj bi morala tožena stranka sama od sebe navesti, da še vedno razpolaga s podatki.
Glede na vse to je bil tožnik upravičen do odškodnine.
Odbitek "novo za staro" tudi za spletne strani
Znesek odškodninskega zahtevka pa je bil bistveno nižji od zneska tožnika, ki je prejel le 1.264,51 evra.
Izveden je bil tako imenovani odbitek "novo za staro", ki se uporablja tudi za motorna vozila, poškodovana v nesrečah. Sodišče se je pri ocenjevanju višine odškodnine oprlo na izjave izvedenca, ki je navedel, da je povprečna življenjska doba spletne strani 8 let. Temu ne nasprotuje trditev tožnice, da je želela "staro" spletno stran uporabljati neomejeno dolgo. Očitno je bilo, da bi tožnik v prihodnosti naročil izdelavo nove spletne strani, tudi če prejšnja ne bi bila uničena.
Okrožno sodišče je tožnici v celoti zavrnilo odškodnino za izgubo uporabe, ker ni predstavila in dokazala nobenih dejstev, ki bi zagotavljala "zadostne oprijemljive dokaze" za oceno izgube uporabe.
Sodba ni pravno zavezujoča. Po navedbah tožeče stranke je vložila pritožbo, tako da bo naslednje sodišče, ki bo obravnavalo zadevo, višje deželno sodišče v Düsseldorfu.
