Zvezno vrhovno sodišče (BGH) je v sodbi Razsodba (zadeva št. I ZR 153/17) z dne 10. decembra 2020 odločilo, da morajo platforme, kot je YouTube, posredovati imena in naslove uporabnikov le v primeru kršitev avtorskih pravic. Dodatno Podatki kot so e-poštni naslovi, telefonske številke ali naslovi IP, pa se lahko zadržijo pri imetniku pravic. Sodba BHG je tako v skladu z odločitvijo Sodišča Evropske unije (SES) v postopku predhodnega odločanja iz julija 2020.
Zadevni primer se je nanašal na dva filma distribucijske družbe Constantin Film, ki ju je uporabnik YouTuba objavil na platformi za videoposnetke. Podjetje je nato od Googlove podružnice zahtevalo, da mu izroči ime in priimek ter naslov uporabnika. YouTube je nato pojasnil, da takšni podatki niso bili zbrani in jih zato ni bilo mogoče posredovati. Družba Constantin-Film je nato zahtevala posredovanje e-poštnega naslova, telefonske številke in naslova IP, da bi bilo mogoče identificirati uporabnika YouTuba.
YouTube shranjuje telefonske številke in naslove IP.
YouTube od svojih uporabnikov ob registraciji zahteva, da poleg e-poštnega naslova navedejo tudi svoje ime in datum rojstva ter se strinjajo s shranjevanjem svojega naslova IP. Vendar navedeni podatki niso preverjeni. Poleg tega morajo uporabniki navesti telefonsko številko, če želijo naložiti videoposnetke, daljše od 15 minut.
BGH je svojo odločitev utemeljil z dejstvom, da Odstavek 101 Zakona o avtorskih pravicah ne vključuje pravice do informacij o telefonskih številkah in e-poštnih naslovih uporabnikov.
Spletna stran Direktiva EU o avtorskih pravicah iz leta 2004 v členu 8 opredeljuje "naslove" le kot naslov. Po mnenju sodnikov nič ne kaže, da bi morala nemška zakonodaja to razlago direktive EU razširiti na druge podatke. "Nadaljnja (dinamična) razlaga zakona" in "analogna uporaba" Zakona o avtorskih pravicah sta zato po mnenju BGH izključeni. Prav tako iz Oddelek 242 nemškega civilnega zakonika (BGB) ne pomeni zahtevka za informacije o "imenu in naslovu" družbe Constantin-Film proti YouTubu.